TD Podlehnik

Podlehnik 9

2286 Podehnik


 

Predsednik Turističnega društva, Milan Vidovič
milanvidovic@siol.net

Kontakt:
051 414 280

tdpodlehnik@gmail.com

Tajništvo: Zdenka Golub
031 485 184
zdenkagolub@gmail.com


 LJUBITELJSKI FOTOGRAF, Sandi Šprah


Sandi Šprah rojen leta1975 v Podlehniku. Ukvarja se z raznimi hobiji kot so: fotografija, pohodništvo, kolesarjenje…

Je dolgoletni član TD Podlehnik in skrbi za fotografijo na vseh prireditvah, poskrbi za bogato društveno arhivo in vsakoletni koledar društva. S fotografiranjem ukvarja že zelo dolgo. Najprej je pričel z analognim fotoaparatom na klasični 35mm film, čez čas je prešel na digitalni fotoaparat, katerega je po nekaj letih zamenjal z digitalno zrcalno refleksnim (DSLR). Fotografija ga je tako prevzela, da je začel stopnjevati fotografsko tehniko s fotoaparati. V fotografiji išče razne motive, najraje pa izbira ljudi kot glavni motiv. Velikokrat ga zanese po Halozah, kjer še živijo starejši ljudje, da jih ujame v fotografski objektiv različnih opravilih ali kot fotoportret. V fotografiji je našel tudi svojega fotografskega idola, to je mojster haloške fotografije Stojan Kerbler.

 

 


Kletar TD Podlehnik je priznan vinogradnik in kletar Franc Pajnkiher


Skupaj z družino obdeluje vinograde in pridelujejo vrhunska vina, ki so znana po celi Sloveniji in tudi v tujini. Vina Kmetije Pajnkiher lahko poskusite v kleti Viničarije na Gorci ali pa na njihovi kmetiji.

Pri njih so gosti vedno dobrodošli in gostoljubno sprejeti.

Vsako leto pripravijo PUŠLŠANK in v njihovem vinogradu je vsako leto VINCEKOVA REZ s strokovnim predavanjem in prikazom rezi trte, bogat kulturni program in kot se za Haložane spodobi obilica domače hrane in vina iz kleti Pajnkiher.

 

 


TRSTENKE

 


Ljudsko glasbilo trstenke se je ohranilo v Halozah vse do danes, po zaslugi Janeza Jerenca, po rodu iz Podlehnika.

Haloške trstenke sodijo med štiri ljudska glasbila, ki so značilna za Haloze. Haloške trstenke zna izdelati le Janez Jerenec in nanje zna tudi zaigrati.

Njegova mama se je poročila s Francem Laporškom iz Jablovca, ki je bil znani izdelovalec trstenk in je nanje igral po domovini, celotni takratni Jugoslaviji, tudi v Avstriji in na Madžarskem. Franc se je naučil izdelovanja trsten od svojega očeta Matevža. Jani je bil takrat star 10 let in očim ga je vzpodbujal, da se je naučil na trstenke igrati, nato pa jih je pričel izdelovati. Okrog petnajstega leta je bil njegov očim z izdelovanjem trstenk zadovoljen. Očim je imel veliko nastopov in ni imel časa izdelati toliko trstenk kot jih je potreboval, zato je trstenke izdeloval Janez.

Nato je odšel v srednjo gozdarsko šolo v Postojno in potem v vojsko. Hotel je postati mizar, ampak je dobil službo gozdarja, ki jo je vzljubil in ostal v njej do upokojitve pred tremi leti. Vmes se je poročil, dobil dva prekrasna otroka. Nato pa se je seveda pričela gradnja hiše, nato pa vnuki. Sploh ni več pomislil na trstenke, dokler se ni včlanil v Turistično društvo Podlehnik. Tam so ga vzpodbujali in nagovarjali, da ponovno izdela trstenke in nanje zaigra. Končno se je po 30 letih odločil in pričel zbirati material. Najprej je poiskal stare trstenke, da je malo osvežil spomin.

Začel je zbirati material: trstiko, ki jo porežeš pozimi in čakaš eno leto, da oleseni, les in smrekovo smolo, in tudi orodje si je moral priskrbeti oz. izdelati. Po spominu je pričel izdelovati, a največ časa in truda mu je vzelo njihovo uglaševanje. Vsako piščal iz trstike, je treba uglasiti s pomočjo smrekove smole. Da jih je lahko primerno uglasil, so mu prišle prav stare orglice-trstenke. Posamezne piščali potem poveže z leseno deščico iz smrekovega ali češnjevega lesa in še dodatno s čevljarsko dreto. Za izdelek porabi od 10 do 15 ur.

V zadnjem obdobju je Janez izdelal 25 glasbil, od najmanjših, trinajstice, do največjih, devetindvajsetice. Predvsem pa veliko nastopa z njimi po Štajerski in po celi Sloveniji.

Zelo si želi, da bi lahko svoje znanje predal tudi drugim, predvsem upa, da bo to delo pritegnilo njegovega vnuka Nejca.
         

 

 

ŽVEGLAR - IZDELOVALEC ŽVEGEL


Žvegla je lesena prečna piščal, na katero so v preteklosti znali igrati skoraj vsi Haložani ob različnih priložnostih, predvsem pa so nanjo igrali fantje na paši. Strokovnjaki glasbilo imenujejo diatonična prečna flavta. Gre za leseno struženo glasbilo, v obliki cilindričen cevi, ki je na eni strni zaprto s čepom in na drugi strani odprto.
Domneva se, da je žvegla srednjeveško haloško glasbilo. Prve zapise z omembo žvegle najdemo že v daljnem petnajstem stoletju od leta 1472 do leta 1479 v popotnem dnevniku Santonina, ki omenja, da so že v tistih časih žveglači po večerih igrali na žvegle in vabili na ples.

V podlehniški občini žvegle izdeluje le Jože Vidovič iz Sedlaška. Jože se je pred približno petnajstimi leti odločil, da se bo preizkusil tudi v izdelovanju žvegle, ko je na radiu slišal, da žvegle nihče več ne zna izdelati. Za izdelavo žvegel se je odločil zelo na hitro, ker ni želel, da izdelovanje kulturne dediščine Podlehnika potone v pozabo. Sam je namreč prepričan, da Haložan mora ceniti in iz roda v rod predajati tudi svojo kulturno dediščino. Čeprav ni glasbenik in nanjo ne zna igrati pa je zelo vesel, da iz njegovih žvegel nekateri glasbeniki izvabijo prav lepe melodije. Na podlehniških občinskih prireditvah občasno na haloško žveglo zaigra kateri izmed mladih in nadobudnih glasbenikov.

Jože je velik ljubitelj lesa in se ljubiteljsko z izdelki iz lesa ukvarja že vse svoje življenje. To mu je v prav posebno zadovoljstvo in z veseljem izdeluje tudi žvegle, ki jih izdeluje po predlogi stari več kot 150 let, posodil pa mu jo je znanec. Jože izdeluje žvegle iz lesa slive, pa tudi hruške, javorja, češnje in tise. Najboljše žvegle so iz slivovega lesa, ker najlepše zvenijo. Les za izdelavo mora biti suh in v približno dveh urah lahko izdela žveglo. Jože si najprej les nažaga na tako dolžino, kot jo zahteva dolžina žvegle, katero bo izdelal. Ko je les dobro posušen sledi natančno vrtanje vrtine po celotni dolžini žvegle. Šele nato se Jože na stružnici loti zunanje obdelave žvegle. Obdelava na stružnici je precej zamudna, saj zahteva veliko mero potrpežljivosti, natančnosti in ročnih spretnosti. Nato sledi zadnja faza obdelave žvegle v kateri Jože navrta še ustnično luknjico in prstne luknjice ter v žveglo namesti čep. Ko je žvegla končan jo Jože pred pretirano izsušitvijo zaščiti še z oljem. Tako žvegla dlje časa ohrani svoj značilni zvok.
Žvegel je devet vrst, razlikujejo se po dolžini. Najdaljša meri 65 cm in je sestavljena iz dveh delov. Najpogostejša žvegla je bila dvojka, dolga 36 cm in takih Jože naredi največ. Če se na žveglo dolgo ne igra, jo je potrebo namočiti v vodo, včasih pa so nanjo pljunili.

Povpraševanj po žvegli res ni veliko, vendar se trudi in obuja staro dediščino, ki bi brez njega gotovo izumrla. TD mu je podelilo priznanje za ohranjanje dediščine. Želijo, da bi žvegla postala spominek podlehniškega območja.

Žvegle je v Halozah izdelovala v 18. stoletju družina Merc, nato jih je v Podlehniku dolga leta izdeloval kolar in glasbenik Izidor Cafuta. Z njegovo smrtjo bi skoraj vse zatonilo v pozabo.

Jože z veseljem pokaže, kako se žvegla izdela in občasno jo tudi podari komu, ki nanjo rad zaigra in se želi še več naučiti ali naučiti igrati druge.

       

 


 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Aktualno

1. MAJ

FOTOGRAFIJE
Člani Turističnega društva Podlehnik so v petek popoldan, na Gorci, 30.4.2021, ...

 21. ČISTILNA AKCIJA IN AKCIJA ČIŠČENJA CEST 2021

FOTOGRAFIJE
V soboto, 17.4. je Turistično društvo v sodelovanju z Občino Podlehnik izvedlo ...

15. TRADICIONALNA ETNOGRAFSKA PRIREDITEV- POSTAVITEV KLOPOTCA NA GORCI OB ETNOLOŠKEM IN VINIČARSKEM MUZEJU

Klopotec že poje, odganja ptiče in oznanja bližnjo trgatev grozdja.

V vsakdanji naglici mogoče ...

OCENJEVANJE V OBČINI PODLEHNIK 2020

Že 21 let pripravljajo člani Turističnega društva občine Podlehnik s predsednikom Milanom ...