LJUBITELJSKI FOTOGRAF, Sandi Šprah

Sandi Šprah rojen leta1975 v Podlehniku. Ukvarja se z raznimi hobiji kot so: fotografija, pohodništvo, kolesarjenje…

Je dolgoletni član TD Podlehnik in skrbi za fotografijo na vseh prireditvah, poskrbi za bogato društveno arhivo in vsakoletni koledar društva. S fotografiranjem ukvarja že zelo dolgo. Najprej je pričel z analognim fotoaparatom na klasični 35mm film, čez čas je prešel na digitalni fotoaparat, katerega je po nekaj letih zamenjal z digitalno zrcalno refleksnim (DSLR). Fotografija ga je tako prevzela, da je začel stopnjevati fotografsko tehniko s fotoaparati. V fotografiji išče razne motive, najraje pa izbira ljudi kot glavni motiv. Velikokrat ga zanese po Halozah, kjer še živijo starejši ljudje, da jih ujame v fotografski objektiv različnih opravilih ali kot fotoportret. V fotografiji je našel tudi svojega fotografskega idola, to je mojster haloške fotografije Stojan Kerbler.

Kletar TD Podlehnik je priznan vinogradnik in kletar Franc Pajnkiher

Skupaj z družino obdeluje vinograde in pridelujejo vrhunska vina, ki so znana po celi Sloveniji in tudi v tujini. Vina Kmetije Pajnkiher lahko poskusite v kleti Viničarije na Gorci ali pa na njihovi kmetiji.

Pri njih so gosti vedno dobrodošli in gostoljubno sprejeti.

Vsako leto pripravijo PUŠLŠANK in v njihovem vinogradu je vsako leto VINCEKOVA REZ s strokovnim predavanjem in prikazom rezi trte, bogat kulturni program in kot se za Haložane spodobi obilica domače hrane in vina iz kleti Pajnkiher.

TRSTENKE

Ljudsko glasbilo trstenke se je ohranilo v Halozah vse do danes, po zaslugi Janeza Jerenca, po rodu iz Podlehnika.

Haloške trstenke sodijo med štiri ljudska glasbila, ki so značilna za Haloze. Haloške trstenke zna izdelati le Janez Jerenec in nanje zna tudi zaigrati.

Njegova mama se je poročila s Francem Laporškom iz Jablovca, ki je bil znani izdelovalec trstenk in je nanje igral po domovini, celotni takratni Jugoslaviji, tudi v Avstriji in na Madžarskem. Franc se je naučil izdelovanja trsten od svojega očeta Matevža. Jani je bil takrat star 10 let in očim ga je vzpodbujal, da se je naučil na trstenke igrati, nato pa jih je pričel izdelovati. Okrog petnajstega leta je bil njegov očim z izdelovanjem trstenk zadovoljen. Očim je imel veliko nastopov in ni imel časa izdelati toliko trstenk kot jih je potreboval, zato je trstenke izdeloval Janez.

Nato je odšel v srednjo gozdarsko šolo v Postojno in potem v vojsko. Hotel je postati mizar, ampak je dobil službo gozdarja, ki jo je vzljubil in ostal v njej do upokojitve pred tremi leti. Vmes se je poročil, dobil dva prekrasna otroka. Nato pa se je seveda pričela gradnja hiše, nato pa vnuki. Sploh ni več pomislil na trstenke, dokler se ni včlanil v Turistično društvo Podlehnik. Tam so ga vzpodbujali in nagovarjali, da ponovno izdela trstenke in nanje zaigra. Končno se je po 30 letih odločil in pričel zbirati material. Najprej je poiskal stare trstenke, da je malo osvežil spomin.

Začel je zbirati material: trstiko, ki jo porežeš pozimi in čakaš eno leto, da oleseni, les in smrekovo smolo, in tudi orodje si je moral priskrbeti oz. izdelati. Po spominu je pričel izdelovati, a največ časa in truda mu je vzelo njihovo uglaševanje. Vsako piščal iz trstike, je treba uglasiti s pomočjo smrekove smole. Da jih je lahko primerno uglasil, so mu prišle prav stare orglice-trstenke. Posamezne piščali potem poveže z leseno deščico iz smrekovega ali češnjevega lesa in še dodatno s čevljarsko dreto. Za izdelek porabi od 10 do 15 ur.

V zadnjem obdobju je Janez izdelal 25 glasbil, od najmanjših, trinajstice, do največjih, devetindvajsetice. Predvsem pa veliko nastopa z njimi po Štajerski in po celi Sloveniji.

Zelo si želi, da bi lahko svoje znanje predal tudi drugim, predvsem upa, da bo to delo pritegnilo njegovega vnuka Nejca.